Zdravljenje poteka na dva načina:

• stacionarno zdraviliško zdravljenje (z bivanjem) 14 dni,
• ambulantno zdraviliško zdravljenje (brez bivanja) 10 dni, namestitev si zavarovanec lahko plača sam.

Zdravilišče ne zagotavlja namestitev zavarovanih oseb na negovalni oddelek.

Odobreni tipi standarda preko ZZZS

Standardni tip 1 – vnetne revmatske bolezni
Standardni tip 2 – degenerativni izvensklepni revmatizem
Standardni tip 3 – stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo
Standardni tip 4 – nevrološke bolezni, poškodbe in bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema, vključno s cerebrovaskularnimi inzulti ter živčno-mišičnimi boleznimi
Standardni tip 5 – bolezni ter stanja po operacijah srca in ožilja
Standardni tip 6 – ginekološke bolezni, stanja po operativnih posegih v mali medenici, testisih in prsih
Standardni tip 7 – kožne bolezni
Standardni tip 9 – obolenja dihal

Kdo ima pravico do zdraviliškega zdravljenja

Do zdraviliškega zdravljenja so upravičene zavarovane osebe, za katere imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavoda odločita, da je to utemeljeno.

Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati

Zavarovane osebe imajo skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja pravico do zdraviliškega zdravljenja, če pri njih obstaja bolezensko stanje, opredeljeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in če zdraviliško zdravljenje zagotavlja izpolnitev vsaj še enega od naslednjih pogojev:

• bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas,
• povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti,
• preprečitev napredovanja bolezni ali slabšanje zdravstvenega stanja za daljši čas,
• zmanjšanje pogostnosti zadržanosti od dela zaradi bolezni ali zdravljenja v bolnišnici.

Šteje se, da zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno in zato ni pravica iz obveznega zavarovanja, kadar so v času predvidenega zdraviliškega zdravljenja pri zavarovani osebi prisotne:

1. hude duševne motnje ali motnje osebnosti, zaradi katerih zavarovana oseba ni sposobna sodelovati v postopku zdraviliškega zdravljenja,
2. toksikomanije in kronični etilizem,
3. slabo urejena epilepsija,
4. nalezljive bolezni (akutne in kronične v kužnem stanju),
5. aktivne in evolutivne oblike pljučne in izvenpljučne tuberkuloze,
6. kronične organske bolezni v fazi akutnega poslabšanja, ki lahko povzroči dekompenzacijo vitalnih organov,
7. diabetična ketoacidoza in hiperozmolarni sindrom,
8. pogoste in močnejše krvavitve,
9. rakaste novotvorbe, ki niso bile operativno odstranjene ali zaustavljene v rasti z obsevanjem,
10. nosečnost,
11. senilni marazem in težje oblike generalizirane ateroskleroze.

Zdraviliško zdravljenje praviloma traja 14 dni. Izjemoma sme imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija predlagati daljše zdravljenje ali ga na predlog zdravilišča podaljšati do 28 dni, če je s tem pričakovati občutno boljši uspeh rehabilitacije. Zdraviliško zdravljenje otrok traja praviloma 21 dni. Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico do zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja največ enkrat na dve leti, otroci pa največ enkrat letno, seveda ob predpostavki, da zavarovana oseba izpolnjuje že navedene pogoje za takšno obliko zdravljenja, katere mora vsakokrat ugotoviti imenovani zdravnik.

Postopek odobritve zdraviliškega zdravljenja

V primeru zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, osebni zdravnik poda predlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje, in sicer na imenovanega zdravnika zavoda, ki je skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pristojen za odločitev glede napotitve na zdraviliško zdravljenje. V primeru, ko je potrebno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v zdravilišču, predlog poda zdravnik, ki zavarovano osebo zdravi, in sicer 5 dni pred odpustom. Imenovani zdravnik o pravici do zdraviliškega zdravljenja odloči z odločbo. Njegovo odločitev pa na podlagi pritožbe, ki jo je potrebno vložiti v 5 delovnih dne od prejema odločbe, presoja zdravstvena komisija.

Imenovani zdravnik v primeru ugotovitve, da je v posameznem primeru zdraviliško zdravljenje utemeljeno, v odločbi opredeli tudi vrsto, obliko oziroma standard in trajanje zdraviliškega zdravljenja. Poleg navedenega imenovani zdravnik odloči tudi o zdravilišču, v katerem se bo zdraviliško zdravljenje izvajalo, pri tem pa upošteva usposobljenost zdravilišča za določeno obliko zdravljenja ter v okviru tega tudi željo zavarovane osebe. Zavarovana oseba lahko zahteva zdravljenje v drugem zdravilišču, kot je določil imenovani zdravnik, če je zdravilišče usposobljeno za storitve, ki so ji bile odobrene.

Če zavarovana oseba v času, ki ji je bil določen za zdraviliško zdravljenje in ki je naveden na odločbi, zaradi bolezni ali zaradi drugih utemeljenih razlogov ne more v zdravilišče ali je zdravljenje prekinjeno, mora o tem obvestiti zavod in zdravilišče, kamor je bila napotena. V utemeljenih primerih sme oseba s soglasjem imenovanega zdravnika uresničiti pravico do zdraviliškega zdravljenja tudi v poznejšem roku, vendar najpozneje v 3 mesecih.

Predviden rok za odločitev

Imenovani zdravnik v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju o svoji odločitvi izda odločbo, in sicer najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika. Osemdnevni rok za odločitev velja tudi za zdravstveno komisijo v postopkih odločanja o pritožbi.