Pohodništvo in izletništvo

 
Dolino Rimskih term obdajajo gozdnata pobočja okoliških hribov, ki kotlino ščitijo pred vetrom in poletno vročino. V sebi hranijo bujno vegetacijo in eksotične rastline z vseh koncev sveta, kar obiskovalcem omogoča sprostitev in uživanje v raznoliki naravi. Zaradi svoje lege so Rimske terme odlično izhodišče za krajše in daljše pohodniške izlete. Okoliški hribi Lisca, Kopitnik, Mrzlica in Šmohor ponujajo lep razgled na okolico. Lokalni kulturni zanimivosti kraja sta cerkvica Lurd in Aškerčeva domačija na Senožetih. Atraktivne izletniške točke pa so tudi Laško, Celje in Sevnica, ki se ponašajo z bogato zgodovino.
V Rimskih termah vam je na voljo tudi izposoja pohodniške opreme.

RIMSKE TOPLICE

Senožete
Nad vodnim parkom, ki leži med glavno cesto in Savinjo, se mimo zdraviliškega doma vije pot v vas Senožete, kjer stoji več kot 500 let stara domačija slovenskega mojstra balad Antona Aškerca. Aškerčevina je danes zaokrožena celota prikupne hiše z reliefom pesnika na pročelju, s starim gospodarskim poslopjem, ferjačo (sušilnico sadja) in z bivališčem »novega rodu«. Predmeti in slike v spominskih sobah pripovedujejo zgodbo o nemirnem in socialno občutljivem pesniku.

Kopitnik
Kopitnik je zaradi bogate ilirske flore in posameznih alpskih vrst ter nahajališča endemičnih in ogroženih vrst uvrščen v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije.
Pot, ki jo začnete v Šmarjeti, vas bo popeljala mimo cerkve Lurške Matere Božje v Lurdu. Od Lurda vas pot vodi skozi gozd poraščen z resjem, do kamnoloma, kjer zavijete desno navzgor čez travnik in od tam zopet v borov gozd in čez travnik do lovskega doma. Od tam je do planinskega doma na Kopitniku od skupno 60–90 minut le še 10 minut hoje.
Na Kopitnik se lahko odpravite tudi mimo zdravilišča do Senožet. Pot nadaljujete proti Stražniku, kjer boste lahko občudovali črni bor, blagajev volčin, če ob vznožju zavijete levo na skalovje. Od skal, ki so zaradi varnosti opremljene z jeklenico, je do planinske koče na Kopitniku samo še 30 minut zmerne hoje.

Veliko Kozje
Iz Rimskih Toplic se čez most podate do železniške postaje, kjer krenete desno po cesti in nadaljujete proti Jurkloštru. Ob cesti vas na drugo svetovno vojno opozori spomenik iz kamnitih in železnih cvetov. Le nekaj metrov od spomenika zavijete čez most v zaselek Lokavec, kjer lahko parkirate avto in nadaljujete peš. Po markirani poti se podate do planinskega zavetišča na Lovrencu (3 ure hoje), od tam pa nadaljujete v smeri zahoda. Markirana pot vas bo v eni uri in 30 minut pripeljala do vrha Velikega Kozja

Nordijska hoja po Ruski stezi
Rusko pot so začeli graditi leta 1917. Ime je dobila po ruskih ujetnikih, ki so jo pretežno tudi gradili. V mesecu oktobru 1918 je bila 1224 m dolga sprehajalna pot – steza dograjena in se je v takšni obliko ohranila tudi do današnjih dni. Nordijska hoja je oblika vzdržljivostne vadbe, ki vpliva na celo telo, saj smo popolnoma aktivni – mišice na nogah, na hrbtu, rokah ter trebušne mišice. Zanjo ne potrebujemo posebne opreme, samo palice za nordijsko hojo.
 
Cerkev Lurške Matere Božje
Cerkev je bila zgrajena leta 1886. Pri gradnji so v oltar vzidali nekaj kamnov, ki so jih prinesli iz znamenite votline v francoskem Lurdu. Je prva cerkev v Evropi, ki je bila izven Francije posvečena Materi Božji. Izpred cerkvice se razprostira čudovit pogled na celotne Rimske Toplice. Pod cerkvijo je bil tudi izvir vode, za katerega ljudsko izročilo pravi, da je imel čudežno moč. V prejšnjem stoletju so si romarji, ki so obiskovali Lurd, ob tem izviru predvsem umivali oči in jo tudi pili. Voda, ki izvira poleg Lurda, je resnično kakovostna, saj izvirsko vodo Pivovarna Laško polni pod blagovno znamko Oda. 
 
Gračnica
Gračnica je okoli 20 km dolg levi pritok Savinje in ena naravno najbolj ohranjenih voda vzhoda Slovenije. Ob potoku so rastišča ogroženih in endemičnih rastlinskih vrst. Tok Gračnice Izvira na višini 460 m pri Planini pri Sevnici in se izliva na 200 m nadmorske višine pri Rimskih Toplicah. Njeno porečje je veliko 100 km². V vasi Lokavec stoji spomenik, ki so ga postavili v spomin na partizanski boj z Nemci v dolini Gračnice med drugo svetovno vojno. 
 
Jurklošter
V samotni dolini Gračnice k obisku vabi kartuzija Jurklošter, kjer boste spoznali skrivnostno življenje kartuzijanov in prisluhnili številnim zgodbam, ki so dolga leta živele za samostanskimi zidovi. Ohranjen je del obzidja, obrambni stolp in pokopališče.
Jurklošter, ki se je do leta 1972 imenoval Mišji Dol, je razloženo naselje v globoki tesni ob sotočju Gračnice in Lahomščice. Jurklošter slovi po kartuzijanskem samostanu, ki ga je okoli leta 1170 ustanovil krški škof Henrik. Kartuzijo so leta 1199 iz gospodarskih razlogov ukinili, ponovno jo je leta 1209 obudil štajerski vojvoda Leopold VI. Babenberški. Do leta 1227 so sezidali cerkev. Leta 1471 so samostan izropali Turki. Zaradi propada kartuzijanskega reda je cesar Ferdinand II. leta 1591 samostan predal jezuitom, ki so ga upravljali do 1773. Ves čas obstoja rodovine so ga podpirali Celjski grofje. V samostanski cerkvi naj bi bila pokopana Veronika Deseniška. Samostan so po ukinitvi jezuitskega reda 1780 porušili in konec 18. stoletja zgradili graščino v poznobaročnem slogu. Grad so partizani med 2. svetovno vojno požgali. Od kompleksa sta ohranjena obrambni stolp in poznoromanska župnijska cerkev sv. Mavricija. Svetišče s tlorisom v obliki črke T je značilna stavba kartuzijanskega reda. Gotski kamnit nadstrešni stolpič je edini te vrste na slovenskem.
 
Šmarjeta
Kraj Rimske Toplice se je prvotno imenoval Šmarjeta (vasica ob cerkvi sv. Marjete). Na kraju, kjer stoji farna cerkev sv. Marjete, je stala rimska naselbina. Tu so našli denar cesarjev Avgusta, Trajana, Klavdija, odkrili so tudi tla z mozaikom in več rimskih nagrobnih kamnov. V prejšnjem stoletju so pri cerkvi našli tudi sekire iz neolitske dobe. Na mestu šmarješke cerkve je vsaj že v 13. stoletju stala cerkev (tudi to, da je zavetnica sv. Marjeta, govori o svetosti kraja). Vse do 18. stoletja se je pri farni cerkvi ohranila stara romanska apsida prvotne cerkve. 
 
RADEČE
 
Svibno
Svibno je iz Radeč oddaljeno 9 km. Pripeljete se lahko z avtomobilom ali avtobusom. Pot nas vodi od Svibnega na grad in v Jatno. Je krožna, dolga 8 km in traja 3–4 ure. Povzpnemo se na vrh Jatne, Magolnika, v dolino Sopote, od koder se povzpnemo po strmi poti na Veterni vrh. Iz Veternega vrha se spustimo nazaj v dolino Sopote, jo prečkamo in se povzpnemo navzgor do izhodišča na Svibnem. Bogata zgodovina Svibna vas bo zagotovo prepričala, saj sega nazaj do prve polovice 14. stoletja.
 
Lisca
Do Lisce oz. do Tončkovega doma na Lisci (927 m) je možen dostop po cesti z Brega ob Savi, iz Jurkloštra ali iz Sevnice. Pešpoti so urejene in markirane iz Loke (2 uri 30 min), Brega (2 uri), Jurkloštra (2 uri 30 min), Sevnice (3 ure). Kljub majhni višini se z Lisce ponujata dva lepa prehoda – na vzhod proti Bohorju (1023 m, 4 do 5 ur hoje) in na zahod na Veliko Kozje (998 m, 1 ura 30 min). Z vrha Lisce je zelo lep razgled na vse strani, še posebno pa po Posavju in Zasavju. 
 
Kum
Kum (1220 metrov) je najvišji vrh Posavskega hribovja. Na vrhu Kuma je več objektov: planinski dom, RTV oddajnik in cerkev svete Neže. Do vrha je speljana cesta in več markiranih planinskih poti.
Dostop je možen z avtom skozi Podkum v Mali Kum. Pešpot vodi iz njivic in skozi Čimerno ali peš po Martinčičevi poti skoti Čimerno. 
 
LAŠKO 
 
Šmohor
Dostop z avtom iz Spodnje Rečice skozi vas Slivno. Pešpot poteka po označeni poti od zdravilišča skozi Debro in za Malič. Na vrhu je cerkev Sv. Mohorja, od nje razgled proti Celjski kotlini na severu in po posavskem hribovju na jugu. V bližini so tri mogočne lipe.
 
Hum
Pešpot poteka iz starega jedra po oznakah za Svetino, mimo gradu Tabor in strmo na vrh. Vrh so zaradi bližine zdravilišča že zgodaj obiskovali naravoslovci in ga temeljito preučili. Z njega je razgled na Laško, dolino Savinje in okoliško hribovje, pod njim je 3 metre visok križ. Na južni strani so nad borovim nasadom značilne toploljubne rastline, npr. zavarovani dišeči volčin.
 

Grad Tabor
Grad Laško stoji na griču nad Laškim pod Humom. Prvič se izrecno omenja kot castrum Tyver leta 1265. Grad je bil na začetku last Spannheimov, torej deželno knežji. Grad so leta 1487 požgali Turki, v 16. stoletju so ga predelali v protiturški tabor. Od tu tudi drugo ime za grad Tabor. Najkasneje v 18. stoletju pa je začel propadati. V letih 1984–1988 so ga temeljito obnovili. Sedaj je na gradu gostinski lokal.